Popolnoma prenovljeni podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije obiskovalcem omogoča doživetje izkušnje rudarjev, ki so se desetletja spuščali 160 metrov globoko pod zemljo, da bi na površje spravili »črno zlato«. Različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja 20 izjemnih scen in 15 zanimivih lutk, oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme. Ura in pol vznemirljivega potovanja, v katerem je moč spoznati mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega Premogovnika, je sklenjena z vožnjo z vlakom po podzemni železnici.

**ZA OGLED MUZEJA JE POTREBNA PREDHODNA REZERVACIJA.**

Muzej Velenje domuje na Velenjskem gradu, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. Velenjski grad se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1270, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju, ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovili in napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v renesančno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v družbeno premoženje, in veliko notranje opreme je bilo uničene, stavba je začela propadati. Leta 1957 je velenjski premogovnik ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov in muzej je svoje prostore dobil na Velenjskem gradu. Kmalu so v muzeju začele nastajati nove zbirke, hkrati pa je potekala intenzivna sanacija grajske stavbe.

Danes Muzej Velenje s svojim delovanjem pokriva območje treh občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki), obiskovalcem pa na Velenjskem gradu ponuja na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, vsekakor velja izpostaviti še Afriško zbirko Františka Foita, eno od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh, ter zbirki ostankov mastodonta in sodobne slovenske umetnosti.

Kavčnikova domačija v Zavodnjah je biser kmečke arhitekture na Slovenskem in najjužnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru. Te vrste stavb so v večini prevladovale v našem prostoru od 11. do konca 18. stoletja, tedaj pa so jih oblasti začele odločno preganjati zaradi velike nevarnosti požarov. Nadomestile so jih sodobne stavbe s t. i. "črno kuhinjo".

Današnje poslopje je nastalo kot rezultat različnih prezidav in dozidav in ga v vrsti sestavlja več v bistvu avtonomnih prostornin. Najstarejši del domačije je dimnica, stara okoli 400 let. Mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem, pa tudi detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi, pričajo, da je jedro stavbe z lopo nastalo verjetno v 17. stoletju. Tedaj je bila ohranjena dimnična celica edini bivalni prostor Kavčnikove domačije.

Muzejska predstavitev dimnične hiše je naravnana tako, da imajo obiskovalci občutek, da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognju vsakodnevno plapola ogenj in tudi dim se še danes prosto vali po prostoru.

Grilova domačija je v ekomuzej preurejena stara viničarija na nekdaj vinorodnem pobočju Lipja pri Velenju. Domačija obsega hišo s črno kuhinjo, zelenjavni in zeliščni vrt, čebelnjak, vinograd in sadovnjak.

Hiša je bila predvidoma postavljena sredi 19. stoletja kot majhna viničarska hiša (viničarija) na vinorodnem pobočju Lipja in Vinske Gore. Ob koncu 19. stoletja se je vinska trta zaradi pojava trtne uši umaknila, viničarije pa so se zaradi majhni posesti preoblikovale v domačije manjših kmetov. V tem času je bilo hiši dozidano tudi gospodarsko poslopje.

Hiša je vrhkletna, delno zidana in delno lesena, s krajšo stranico potisnjena v breg. Ima ohranjeno črno kuhinjo, vežo, "hišo", "štiblc" in vinsko klet. Domačija je danes eden redkih dobro ohranjenih primerov dediščine viničarjev na območju Vinske Gore.

Muzej hiše mineralov predstavlja geološko zbirko mineralov sveta in obsežno zbirko mineralov s področja Slovenije. Danes je v Hiši mineralov na ogled preko 4.000 različnih mineralov zasebne zbirke zbiralca in poznavalca Jožeta Rihtarja.

V zbirki je edinstveni kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje leta 2008. Poleg zbirke mineralov predstavlja Hiša mineralov tudi gemološko zbirko dragih kamnov. Zbirka ima tudi pester izbor mineralov, ki žarijo v vsem svojem blišču pod ultravijolično svetlobo.

Usnjarstvo je bilo na Slovenskem skozi stoletja tradicionalno pomembna obrt. Z razvojem industrializacije je ta obrt v ponekod prerasla na industrijski nivo in v 20. stoletju predstavljala pomembno panogo gospodarstva. Zaradi krize usnjarstva je v drugi polovici 20. stoletja večina usnjarskih industrijskih obratov propadla.

Spominska soba v Topolšici je posvečena spominu na podpis ene od štirih delnih vdaj nemške vojske. Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna.

Spominski park in soba na Graški Gori je posvečena bojem legendarne 14. partizanske divizije, ki je po prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje.